Ljubezen

Ljubezen je potrpežljiva, 

dobrotljiva je ljubezen, 

ni nevoščljiva, 

ljubezen se ne ponaša, 

se ne napihuje, 

ni brezobzirna, 

ne išče svojega, 

ne da se razdražiti, 

ne misli hudega. 

Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. 

Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.  

Ljubezen nikoli ne mine. (1  Kor 13)

Pa to res drži? V sodobnem času se mi zdi, da ljubezen prehitro ugasne, da ima na začetku veliko energije, ki jo počasi zmanjkuje in se je ne da več napolniti. 

Enostavno jo zavržemo in poiščemo drugo ljubezen s polno energije. 

Žal grejo tudi ljubezen in medsebojni odnosi preveč v korak s sodobnim potrošništvom. Upoštevamo navodila in miselnost ´po uporabi zavrzi, ne splača se popravljati, novo je cenejše in boljše dela´. 

Pa res lahko s čustvi in z ljudmi ravnamo tako materialistično? 

Se ne bi vsaj malo potrudili razumeti drug drugega, se pogovorili, delili veselje in bolečino, se preprosto objeli in hvaležno poljubili? 

Seveda pridejo dnevi, ko gre v službi in pri vzgoji vse narobe, ko ti gre mož / partner pošteno na živce zaradi ponavljajočih napak, ki morda niti niso napake, ampak so samo odmik od idealov, ki jih vidimo v revijah in na spletu. 

Po več letih drug drugega dobro poznamo, točno vemo, kaj ga bo razburilo in kaj razveselilo. Ko pridemo do prepirov, se potrudimo jih rešiti in napraviti veselje, ne pa početi ravno tisto, ki povzroča še večji prepad v vezi. 

Ko imamo otroke so zdravi družinski odnosi še bolj potrebni. Spoštovanje med staršema se prenese tudi na otroke, ki ponotranjijo tople človeške odnose, počutijo se varne in so tudi sami ljubeči.

Hvaležna sem svojemu možu, da se potrudi razumeti vse ´ženske muhe´, da je aktivno vključen pri vzgoji otrok, da me vzpodbuja pri mojih hobijih in omogoča majhne pobege s prijateljicami. Hvaležna sem za dva čudovita fanta in za najino ljubezen. Ljubezen, ki traja že 13 let in je pred tremi leti bila del najine poročne pravljice.

Foto: Fotografiraj.se