Veliko let je preteklo od našega zadnjega družinskega obiska Mozirskega gaja. Pravzaprav sem bila jaz le malo starejša od mojih otrok. :o In po dolgem času si včasih želimo ponovno obiskati kak lep kraj, obujati spomine in pogledati novosti. Z zadnjim, s primerjanjem in ugotavljanjem novosti, nismo imeli veliko dela. :)
Vse je isto, kot bi se vrnila 20 let nazaj. :) Nad organizacijo smo bili razočarani že pred vstopom v park, delali sta samo dve blagajni brez zadostne količine menjalnega denarja. Dvomim, da je tako težko v najbolj obiskanih dneh zagotoviti vsaj še dve blagajni.
Za gostinsko ponudbo je poskrbljeno zelo povprečno, klopi je zelo malo, otroško igriše je zelo skromno opremljeno, vrv za zvonec pri cerkvi pa je tako kratka, da jo odrasel človek komaj doseže...
So pa tudi plusi. :) Kar nekaj nasadov tulipanov je še v polnem razcvetu ali celo v popkih, vodni elementi so krasni in maskote (Miniona in Miški) so otroka navdušile. Razgledni stolp je starejšega otroka očaral, oba pa sta z veseljem igrala na največje uglašene vetrne zvončke v Evropi.
Če povzamem, Mozirski gaj je za pogledati, sploh v primeru prvega obiska, ali morda v kombinaciji še s kakšno drugo okoliško destinacijo (npr. Golte).
 |
| Malo so zaplesali. :) |
 |
| Mlin je za otroka bil nekaj posebnega. |
 |
| Razstava različnih kamnin je postala igra razvrščanja :) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar