Junij - julijski update

Letošnje poletje je kar pestro. Imamo kar precej dežja, ki se vedno pojavi ob nepravem času (ravno tisti dan, ko ima mož prosto in planiramo kak izlet) in morda že v prevelikih količinah, saj je paradižnik že skoraj pri koncu, pa še niti ni dobro začel rodit! - očitno ne drži, da ima paradižnik rad mokre noge, letos bi potreboval ribiške škornje! :) Pestro pa je predvsem zaradi novih dogodivščin našega malčka. Vmes, ko sem malo zapostavila blog, je shodil! Hip hip hura! :D To je zdaj smeha, je tak mali pijanček, ki ga nosi levo in desno, vmes pa na rit.

Pogrešam morje... med obujanjem spominov na letošnji morski oddih je nastalo nekaj kolažev.

Fažana

Kamen na kamen...

Pula in kulturni spomeniki

Arena v Puli

Zanimiva prodajalnav Puli

Na okenskih policah me razveseljujejo #moje orhideje. Res potrebujejo redno gnojenje.

Malčku sem prvič ponudila prstne barve. Zaščitila sem ga z ogrinjalom, mizo pa z reklamami, ki jih je strgal, še preden sva začela ustvarjat! :) Kako mu je šlo? Eno minuto vredu, potem pa je želel delati po svoje... morda je še prekmalu, da bi ugotovila, ali je #nadarjen.

Nogomet se je končal, oz. vsaj evforija okoli svetovnega prvenstva. Kot ženska in kot nepoznavalec tega športa bi rekla, da ni bilo nič posebnega, sploh pa ne finalna tekma. Fante vedno hecam, da si naj tisti gol ali dva pogledajo pri poročilih, vse ostalo je itak samo tekanje križem kražem :) In potem dobim odgovor, da pač tega ne razumem, da se splača gledat prešvicane mišice, ki odtečejo maratone v 90+ minutah. Če že nogomet ni sila zanimiv, pa za popestritev poskrbim jaz s "kaj za pod zob". Za finalno tekmo smo imeli mesne in tunine mufine. Bili so dobri. In zmagali so! :)

In če sem že pri kulinariki - polnjene bučke z ajdovo kašo in brokolijev narastek. Zelenjave je ogromno (vsaj tiste, ki ima rada veliko dežja) in jedilnik je prilagojen temu. Že komaj čakam jesen, ko se bodo oranžno pobarvale buče. Ognjič pa s svojimi oranžnimi cvetovi že zdaj krasi vrt. Navadni potrošnik pa me vedno očara s svojo modrino.

Ko se malčku ne ljubi hodit, se usede ali pa se plazi po tleh - teren ni pomemben. Zato je strgal, zmočil in zelo umazal trenirko. 

Pa tudi kolesari zelo rad.:)  No, tudi jaz bi imela kolesarjenje še rajši, če bi sedela zadaj v sedežu kot grof in gledala naokoli. In ko je čas za pavzo, se spočije tudi mali kolesar. :)

In za konec še en metuljček, kar tako, ker je lep in ker sem ga srečevala na poti na plažo (ali pa katerega izmed njegovih bratov :))