Priznam, peče me vest, ker nisem bolj ažurna. Nekatere ste pa tako pridne! :)
Druga stvar pa je razpoloženje... očitno sem (že) vremensko občutljiva. :) Resnično potrebujem sonce, da lahko normalno in polno funkcioniram... kadar se mi želja po toploti ni uresničila, sem si jo mogla ustvariti na drugačen način.
En tak trenutek je bil otvoritev prenovljenega Žalca. Žal je nebo postreglo z dežjem, a ljudje so bili vseeno veseli. "Prestolnica" hmelja je lahko z razlogom važna - nova cesta, novi pločniki, kolesarska steza, ureditev sprehajališča, nove zasaditve, omejitev prometa...povezali so se lokalni proizvajalci, zavod za kulturo in hmeljarski muzej (ste ga že obiskali?).
Malček se zabava v vseh vremenskih razmerah. Rad čofota po lužah, posluša pretakajočo vodo v jaških, še rajši pa meče kamenčke v vodo.
Predvsem pri kosilu imamo packarijo :) Tako se pač začne, bo verjetno z vsakim obrokom bolj spreten z žlico (če pa ga žlica ne uboga, je še vedno na voljo roka).
Na deževen dan smo šli v Ikeo. Malo na izlet in kupit željene drobnarije. Bilo je zabavno, in res ne preveč naporno. Na otroškem oddelku je bil čisto zmeden, tako mu je bilo vse všeč. Dolgo se je zadržal tudi v kuhinji, kjer je bil najbolj zanimiv štedilnik z lučko.
In dobil je svoj kotiček z mizo in stoloma.
Tudi jaz se precej zadržujem v kuhinji :) Po dolgem času sem pripravila musako in bila je odlična!
Dežuje, vmes se naredi mavrica...
in kmalu za tem se začnejo oblaki trgati.
In naslednje jutro pričakujemo in si želimo sonce. Da bi se želje čim večkrat uresničile! :)
